V torek, 3. decembra sem obiskala Dunaj in koncert Imagine Dragons s prijateljicama, ki si jih lahko želi vsak človek. In vem, da sem to, da jih imam rada povedala že kakšna dva bloga nazaj, ampak tega itak ni nikoli preveč. Nekako te udari, ko cela dvorana v en glas poje pesem, ti pa si tam z ljudmi, ki jih včasih jemlješ za samoumevne, v tistem trenutku pa se zaveš kako zelo posebni so. Ko ti pevec sporoči, da si lahko srečen, ker si živ, da so tvoji problemi majhni proti problemom drugim, v polni dvorani doživiš filozofski trenutek. Srečna sem. Včasih v tem svetu pozabiš na stvari, ki so pomembne. Na prijatelje, na družino, na to, kar te osrečuje. Na tiste drobne trenutke, ko si v postelji s knjigo in s čajem ali pa na tiste trenutke, ko si v objemu nekoga, ki te ima tako zelo rad, pa sploh ne veš zakaj in kako se je to zgodilo. Nizka samozavest je vedno bila ena izmed mojih značilnosti, ki jih nikoli ne kažem, ampak je vedno zasidrana nekje globoko. Vedno so vprašanja, če bom osebo, ki mi je pomembna, izgubila. Ampak hej, takšno je življenje. Včasih nekoga izgubiš, včasih pa dobiš nekoga, ki tvoje življenje naredi srečnejše in vanj vnese več ljubezni. Seveda s tem tvegamo. Tvegamo, da bomo prizadeti, na črto postavimo življenje, kot smo ga poznali do zdaj. In s tem postanemo ranljivi. Takšnih situacij se bojimo in v takšne situacije se neradi postavljamo, pa vendar gremo skozi njih znova in znova. Ker je vredno.
Zato moramo delati stvari, ki jih radi počnemo. Rad pišeš? Piši. Rad bereš, potuješ, hodiš na koncerte? Beri, potuj, hodi na koncerte. Passengerji pravijo ''Life is for the living, so live it.'' Včasih pozabimo, da smo živi, zdravi, da lahko gremo kamorkoli želimo, če si ta cilj postavimo in če je želja dovolj velika. In ker je vredno.
