Otroci
se že v zgodnjih letih v osnovni šoli učijo angleško do mere, ko je angleščina
že skoraj enako pomembna kot slovenščina. Veliko ljudi mi govori, da raje
berejo knjige v angleščini, da se jim slovenščina zdi okorna in nenaravna.
Posledično ljudje ne usvojimo ne slovenščine ne angleščine. Kolikokrat se
pogovarjamo dvojezično – en del povedi v slovenščini in en del v angleščini in
se nam to zdi popolnoma normalno, celo bolj »svetovljansko«, kot če bi
uporabljali samo slovenščino. Angleščini seveda ne moremo uiti, danes je stanje
pač takšno, da brez znanja angleščine skorajda ne moreš v tujino, se ne moreš
zaposliti ali potovati, govori jo namreč okoli 740 milijonov ljudi,
številka pa še raste, vendar bi se ji lahko gladko izognili v pogovorih, na
slovenskih forumih ali v slovenski pogovorni oddaji. Za nekakšno čistost jezika
so se trudili naši jezikoslovci, ko so hoteli slovenščino očistiti takratnih
germanizmov, mi pa postopoma njihovo delo uničujemo z angleščino, ki prehaja v
naš delovni prostor in v naše zasebno življenje, na kar opozarja veliko
slovenskih jezikoslovcev. Seveda je znanje jezikov pomembno, vendar moramo
dajati težo tudi svoji materinščini in z njo ravnati kot z nečim dragocenim. Tujke
so del jezika, vendar ne smemo pustiti, da popolnoma prevzamejo naš jezik. Če
se lahko izognemo angleškim imenom, zakaj se ne bi? Mogoče je čas, da trend
angleških imen prevesimo v trend slovenščine, ko bo tudi naš jezik bolj cenjen
in govorjen.
Na
svetu je okoli 7000 jezikov in prav vsak je nekaj posebnega. Truditi bi se
morali, da bi se naučili ne le angleščine, temveč tudi kakšnega jezika, ki bi
bil samo za naše veselje, obenem pa med učenjem ne bi pozabili na svojo
materinščino. Tako bi postali bolj privlačni tudi za delodajalce in za angleški
trg, sami pa bi lahko bili ponosni na znanje, ki nas za odtenek loči od drugih.
»Več jezikov znaš, več veljaš« bi tako postal pregovor, ki ne drži le na
papirju, temveč tudi v »resničnem svetu«.