Več jezikov znaš, več veljaš?

*Spet je izšel Spekter in s tem tudi moja kolumna. Upam, da vam bo všeč.

 

Nobena skrivnost ni, da je angleščina v današnjem svetu univerzalni jezik, da se govori ne le v državah, v katerih je ta uradni jezik, temveč tudi tam, kjer se srečajo ljudje, ki jezikov drug drugega ne znajo, znajo pa angleško. Tako bi lahko rek »Več jezikov znaš, več veljaš« bolj ali manj ovrgli. Ali pač? Sama se kot jezikoslovka trudim naučiti osnov čim več jezikov. Tako sem se v preteklosti učila nemško, francosko, italijansko, poljsko in seveda angleško. A koliko bi znanje teh jezikov brez angleščine dejansko pomenilo? Verjetno zelo malo. Kako dobro pa sploh poznamo svojo materinščino?

Otroci se že v zgodnjih letih v osnovni šoli učijo angleško do mere, ko je angleščina že skoraj enako pomembna kot slovenščina. Veliko ljudi mi govori, da raje berejo knjige v angleščini, da se jim slovenščina zdi okorna in nenaravna. Posledično ljudje ne usvojimo ne slovenščine ne angleščine. Kolikokrat se pogovarjamo dvojezično – en del povedi v slovenščini in en del v angleščini in se nam to zdi popolnoma normalno, celo bolj »svetovljansko«, kot če bi uporabljali samo slovenščino. Angleščini seveda ne moremo uiti, danes je stanje pač takšno, da brez znanja angleščine skorajda ne moreš v tujino, se ne moreš zaposliti ali potovati, govori jo namreč okoli 740 milijonov ljudi, številka pa še raste, vendar bi se ji lahko gladko izognili v pogovorih, na slovenskih forumih ali v slovenski pogovorni oddaji. Za nekakšno čistost jezika so se trudili naši jezikoslovci, ko so hoteli slovenščino očistiti takratnih germanizmov, mi pa postopoma njihovo delo uničujemo z angleščino, ki prehaja v naš delovni prostor in v naše zasebno življenje, na kar opozarja veliko slovenskih jezikoslovcev. Seveda je znanje jezikov pomembno, vendar moramo dajati težo tudi svoji materinščini in z njo ravnati kot z nečim dragocenim. Tujke so del jezika, vendar ne smemo pustiti, da popolnoma prevzamejo naš jezik. Če se lahko izognemo angleškim imenom, zakaj se ne bi? Mogoče je čas, da trend angleških imen prevesimo v trend slovenščine, ko bo tudi naš jezik bolj cenjen in govorjen.

Na svetu je okoli 7000 jezikov in prav vsak je nekaj posebnega. Truditi bi se morali, da bi se naučili ne le angleščine, temveč tudi kakšnega jezika, ki bi bil samo za naše veselje, obenem pa med učenjem ne bi pozabili na svojo materinščino. Tako bi postali bolj privlačni tudi za delodajalce in za angleški trg, sami pa bi lahko bili ponosni na znanje, ki nas za odtenek loči od drugih. »Več jezikov znaš, več veljaš« bi tako postal pregovor, ki ne drži le na papirju, temveč tudi v »resničnem svetu«.