Knjige so bila moja prva ljubezen. Potovala sem po različnih svetovih, obiskala Pepelko, potovala z Jevgenijem Onjeginom, s Francko tekla za vozom in s Partljičem hotela prijeti sonce. Knjige so čarobna stvar, ki ti pomagajo pozabiti realni svet ali pa pomagajo, da ga vidimo z drugačnimi očmi. V vsakem primeru je vsaka knjiga nova izkušnja, nova dogodivščina in nova priložnost, da rastemo.
Nobena skrivnost ni, da sem ''fan'' Harryja Potterja. Vse se je začelo že v osnovni šoli in je izhodišče za mojo ljubezen do knjig, do besed, do pisanja, do prevajanja. Všeč mi je, da lahko za nekaj ur s filmom ali s knjigami pobegnem od realnosti in se posvetim svetu, ki je čisto drugačen, čisto tuj, pa vendar tako zelo moj. Z njim sem odraščala, preživela svojo puberteto, probleme s fanti, s šolo in podobno. Nikoli se ni spremenilo, da je vsakič, ko je na sporedu ekstremno slab dan ali popoldne, na sporedu Harry, pa čeprav samo za nekaj strani ali za nekaj minut. Tako je to prišlo v vednost tudi vsem, ki me zelo dobro poznajo - če med gledanjem/branjem Harryja dobim klic prijatelja in mu/ji povem, da gledam Harryja, jim je takoj jasno, da se rehabilitiram od slabega dne, slabega pogovora in podobnih neprijetnih stvari. Da bom ok čez nekaj minut, ker lahko knjiga ali film to storita zame. In to mi je všeč. Ne rečem, da je to dolgoročno in da deluje za vse stvari, ampak je vseeno neka začasna rešitev, tako kot grejo nekateri potožiti k svojim prijateljem, k fantu ali punci, bratu ali sestri, tako se jaz zanesem na svoj svet, ki me spremlja že dobrih deset let in sem ga zgradila s pomočjo knjig, pa vendar je tako zelo drugačen od tistega v knjigah, ker se je gradil v moji glavi. Rada imam svojo domišljijo, rada imam to, da se lahko izgubim v nečem, ki je drugemu povsem ''neposebno''. Mogoče se komu zdi bizarno, da bi si ustvaril svoj fikcionalen svet za odganjanje težav, ampak je to edini ''coping'' mehanizem, ki ga imam.
Harry me je tako spremljal že odkar pomnim. Knjige so prebrane tolikokrat, da sem nehala šteti, šesta pa je bila celo do potankosti analizirana v prid diplomske naloge. Vsak ima svojo stvar, ki jo pograbi, ko je na tleh, otožen ali pa samo potrebuje malce razvedrila. Za nekatere je to šport, za nekatere film, za nekatere glasba, zame so knjige. Včasih na njih malce pozabim, včasih jih zanemarim z izgovorom, da ni časa, čeprav bi si ga lahko vzela. Včasih tudi pozabim, da rada berem, da sem otroštvo preživela za knjigami, ampak me nova zgodba in nov svet na to vedno znova in znova spomnita.
Svetovi so različni in vsak gleda na svojega s svojimi očmi. Tako je
tudi pogled na realen svet za vsako osebo drugačen. Or so I'd like to
believe. Če je vsak človek drugačen, mora biti drugačen tudi njegov
svet, mar ne? Kar pomeni, da nobena knjiga ni ista izkušnja za vsakega...
Ni komentarjev:
Objavite komentar